Kaj je stres, verjetno veste in prav tako verjetno je, da se z njim soočate skorajda vsak dan. V manjših količinah je sicer dobrodošel, v večjih pa nam lahko povzroča kar nekaj izzivov. Gre torej za naravni fiziološki in psihološki odziv telesa na zahteve in pritisk okolja.
Stres zaznamo kot grožnjo, izziv ali celo kot pritisk. Gre za odzivanje telesa na situacije, ki jih doživljamo kot nevarne ali zahtevne. Slednje sproži različne fizične pa tudi čustvene spremembe v našem telesu. Med najpogostejšimi je stres na delovnem mestu.
Vsebina:
Stres na delovnem mestu kot vrsta psihološkega in fizičnega pritiska
Ste se kdaj uspeli vprašati, zakaj nastane stres na delovnem mestu? V tem primeru stres nastane zaradi zahtev in izzivov, s katerimi se srečujemo v svojem delovnem okolju. V tem primeru gre lahko za posledico najrazličnejših dejavnikov, kot so na primer napetosti v odnosih s sodelavci ali nadrejenimi, preobremenjenost z nalogami, nezadostna podpora.
Če ne morete nehati razmišljati o delovnemu dnevu, tako da to ovira tudi vaša prizadevanja za nočni počitek, pomeni, da je raven stresa previsoka. Tudi nenehno delo pozno v noč, tudi če ga opravljate od doma, je znak prevelikega stresa na delovnem mestu.
Vemo, da je stres v službi lahko kratkoročen in prehoden. Po drugi strani pa gre lahko tudi za dolgoročni stres. Slednje lahko privede do resnih zdravstvenih težav, celo do izčrpanosti in do zmanjšane produktivnosti.
Najpogostejši vzroki za stres na delovnem mestu
Čeprav dobro veste, kaj je stres, vam to ne pomaga prav dosti, če ne veste pravih vzrokov, zakaj je do njega sploh prišlo. Na delovnem mestu je stres najpogosteje posledica preobremenjenosti z delom. Slednje na primer vključuje preveč nalog, prekratek rok za dokončanje nalog, prevelika odgovornost.
Ozaveščanje o duševnem zdravju: Kaj povzroča stres na delovnem mestu?
Stres na delovnem mestu lahko povzroča tudi slaba organizacija pri delu. Slednje denimo v praksi pomeni nepregledno dodeljevanje nalog, pomanjkanje jasnih ciljev, nerealna pričakovanja. Med najpogostejše razloge za stres v službi sodi tudi pomanjkanje nadzora. Če kot zaposleni nimate vpliva na svoje naloge in odločitve, se lahko hitro počutite zelo nemočne in seveda pod pritiskom. Ključno je, da imate občutek, da lahko vplivate na svoje delovno okolje.
Ne nazadnje pa je za stres na delovnem mestu lahko posledica nejasnih vlog in odgovornosti. To pomeni, da so dodeljene naloge povsem nedefinirane oziroma da se prekrivajo z nalogami drugih sodelavcev. Slednje hitro povzroči zmedo in seveda posledično še stres.
Kaj vse bi morali vedeti o depresiji?
Depresija je vrsta duševne motnje, ki se navadno kaže v dolgotrajnih občutkih žalosti, v brezupu, v pomanjkanju energije, pomanjkanju zanimanja za dejavnosti, ki so bile za prizadeto osebo nekoč prijetne in zanimive.
Simptomi depresije
Simptomi depresije se lahko seveda pokažejo na zelo različne načine. Kljub temu pa so med najbolj pogostimi na primer čustveni simptomi, denimo občutek žalosti, obupa, brezupa, pomanjkanje zanimanja in veselja za stvari, ki so bile nekdaj za nas prijetne, občutek praznine, prekomerno obžalovanje in prekomerna krivda, tesnoba.
Kognitivni in telesni simptomi, ki se kažejo pri depresiji
Simptomi depresije vključujejo tudi kognitivne in telesne simptome. Med kognitivne na primer sodijo pozabljivost, težave z odločanjem, težave s koncentracijo, negativno razmišljanje, samokritika, pomanjkanje motivacije.
Med tipične telesne simptome depresije na primer sodijo pomanjkanje energije, utrujenost, motnje spanja, spremembe v apetitu, bolečine, ki nastanejo brez fizičnega vzroka, na primer bolečine v mišicah, bolečine v hrbtu, glavoboli.
Kaj je alkoholizem?
Alkoholizem pogosto poimenujemo tudi alkoholna odvisnost. A ne glede na poimenovanje gre za kronično vrsto bolezni, pri kateri posameznik razvije odvisnost od alkohola. Gre torej za stanje, v katerem uživanje alkohola postane povsem neobvladljivo in prekomerno. Slednje ima negativne posledice tako za fizično kot psihično zdravje.
Prekomerno uživanje alkohola je alkoholizem. Pri moških se za močno uživanje alkohola šteje uživanje več kot 4 pijač na dan ali več kot 14 pijač na teden. Pri ženskah lahko uživanje 3 pijač na katerikoli dan ali 7 pijač na teden pomeni tveganje za alkoholizem.
Simptomi alkoholne odvisnosti se lahko kažejo v zelo različnih oblikah, a obstajajo določeni znaki, ki dobro kažejo na to, da je oseba verjetno odvisna od alkohola. To je na primer povečana toleranca. Oseba v tem primeru potrebuje veliko več alkohola, da lahko sploh doseže isti učinek, kot ga je imela prej pri manjših količinah.
Kako se alkoholizem zdravi?
Vsekakor je alkoholizem možno zdraviti, a zdravljenje navadno zahteva precej dolgo in dosledno pot. Ta vključuje najrazličnejše pristope, med katerimi je tudi psihoterapija.
Psihoterapija vključuje različne vrste terapij. Ena med njimi je kognitivno vedenjska terapija. V tem primeru gre za pomoč pri prepoznavanju negativnih miselnih vzorcev in razvijanje zdravih načinov za soočanje z izzivi v življenju.
Na voljo je tudi terapija, ki je usmerjena v vedenje. Posamezniku pomaga prepoznavati in spreminjati neprimerna vedenja, ki so povezana s pitjem oziroma uživanjem alkohola. Ne nazadnje psihoterapija vključuje še družinsko terapijo. V tem primeru se nudi pomoč družinam pri obvladovanju alkoholizma in pri izboljševanju medosebnih odnosov.
